Zakaj nenasilno?

Ko sem se zadnjič pogovarjal z znanko, mi je rekla: “Zame je še najboljša samoobramba še vedno brca v jajca”.

Moral sem priznati, da je v pravem trenutku, s pravim nasprotnikom, brca v jajca res dobra obramba. Če je napadalec ne pričakuje. Ali če ni ženska. Ali če ne nosi atletskega ščitnika. Ali če niste narobe ocenili situacije.

Če poznaš samo eno samoobrambno “foro”, tvegaš, da jo napadalec pričakuje (še posebej, če gre za ponoven napad), ali da ni primerna zaradi česa drugega, recimo zaradi tega, ker napadalec ne stoji tam ali ni obrnjen tako, kot ste pričakovali.

Bolj kot obrambna fora temelji na sili, večjo škodo lahko naredimo, če smo situacijo narobe ocenili – in prav zato potem z uporabo take fore čakamo do zadnjega trenutka, ko je lahko že prepozno.

Če se želimo braniti nenasilno, moramo poznati dovolj različnih obrambnih metod in načinov, da se lahko prilagodimo situaciji. Če lahko situacijo preprečimo ali prekinemo na nenasilen način smo dosegli veliko več, kot bi recimo z brco: ker do nasilja sploh ni prišlo, napadalec ni “šel čez črto”. Kar pomeni, da je zelo malo verjetno, da bo šel iskat prijatelje, s pomočjo katerih bi spor nadaljeval.

Spomnim se enega prvih seminarjev, ki sem ga obiskal na Poljskem. Kakih 100 aikidoistov nas je bilo nastanjenih v majhnem kraju (trenirali smo v telovadnici osnovne šole). Vsak večer smo šli v bližnji kafič na zabavo s plesom (in ker je to Poljska, z vodko). Proti koncu tedna je bila zabava še posebej vesela, saj je kakih 5 ljudi praznovalo uspešno opravljene črne pasove. Nisem videl, kako se je nesporazum začel, ampak v enem trenutku je očitno pijan “lokalec” (se pravi ne eden izmed udeležencev seminarja) zamahnil proti aikidoistu. Ta se je umaknil in instiktivno na napadalčevo roko naredil ikyo (prvi prijem v Aikidu).

ikkyo

Ikkyo (prvi prijem)

S tem je napadalcu vzel ravnotežje in mu preprečil napad. Njegovi prijatelji so takoj pristopili, prijeli napadalca vsak za eno roko ali nogo, ga odnesli ven in ga nežno, pazljivo položili na travnik ob pločniku. “Tam noter se ni pametno pretepati” mu je požugal napadeni, potem pa so mu vsi obrnili hrbet in odšli nazaj v lokal. Napadalec, vidno streznjen, pa niti malo poškodovan, jo je brž pobrisal.

Pomislite, kako drugače bi se ta zgoda končala, če bi napadeni brcnil. Sledil bi pretep, morda bi se kdo postavil na napadalčevo stran, nekdo drug bi poklical policijo, večer bi bil pokvarjen.

Tudi, če situacije ne moreš predvideti, preprečiti, ali nenasilno prekiniti, jo lahko še vedno nenasilno premagaš. In to se splača.

This entry was posted in nasveti and tagged , , , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Zakaj nenasilno?

  1. Pingback: Najboljša samoobramba: tek | Samoobramba za nenasilne ljudi

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *