Katera je najboljša borilna veščina?

Borilne veščinePred leti sem bil prisoten, ko so izkušenega učitelja borilnih veščin vprašali, katera borilna veščina je najboljša – najbrž zato, ker so pričakovali, da jim bo povedal, zakaj je najboljša njihova.

Odgovoril jim je, da so različne borilne veščine kot različne poti do vrha gore. Nekatere poti so bolj strme, druge bolj položne, nekatere se imajo razgledne točke, druge so strogo usmerjene proti vrhu. Gora je pridobitev samodiscipline in znanja, ki ti omogočata, da obvladaš sebe in svojo okolico. Vsak si mora izbrati svojo pot (ali kombinacijo poti – nikjer ne piše, da mora vsak nujno slediti le eni poti) tako, da ji bo lahko sledil do vrha.

Vsaka borilna veščina ima določene prednosti. Če je šport, kot sta judo ali boks, imate možnost tekmovati na prvenstvih in tekmovanjih – vendar se ne boste učili, kaj storiti, če vas nasprotnik napade na način, zaradi katerega bi mu sodnik prisodil kazensko točko.

Če bi se kdaj spopadla boksar in judoist, bi judoist izgubil, če bi ga boksar uspel zadeti s pestjo – boksar pa bi izgubil, če bi judoist dobil priložnost, da ga vrže. To ne pomeni, da je judo boljši kot boks, niti ne pomeni obratno. Oba sta športa in delujeta v svojem okolju.

In če je nekdo izvežban v enem ali v drugem, bo lahko obvladal nekoga, ki ni treniral ničesar. Jasno je tudi, da je vsak, ki ju trenira, telesno in duševno pripravljen na konfliktne situacije in tudi to je veliko vredno.

Judo in boks sem omenil predvsem zato, ker sta njuna koncepta tako zelo različna. Seveda je borilnih veščin še mnogo, mnogo več. Od takih, ki se zanašajo predvsem na udarce z nogami (kapoeira), do takih, kjer so možni tako z rokami kot z nogami ( taekwondo, kick boxing, karate) ali samo z rokami (boks). Potem so tu še borilne veščine, ki se zanašajo na mete (judo) ali na mete in blokade sklepov (jiu jitsu, aikido). In ne pozabite, o čem smo govorili pred kakim mesecem: tudi tek je lahko borilna veščina.

Vsaka, čisto vsaka borilna veščina vam bo koristila, če jo boste redno vadili, a vsaka zahteva drugačno vadbo in vas razvija v drugačno osebnost.

Tekmovalni športi v vas razvijajo tekmovalnega duha, pa ne pripravljajo posebej za samoobrambo v vsakdanjih situacijah. Bolj nasilne veščine spodbujajo trdoživost, mehkejše laže trenirate tudi, če niste mladi in atletski.

Pa tudi to še ni vse. Veliko je odvisno od skupine, s katero trenirate. Nekatere skupine vzpodbujajo tovarištvo med vsemi, ki trenirajo skupaj, druge vzpodbujajo rivalstvo.

Zdi se logično, da k tovarištvu bolj spodbujajo “mehkejše” veščine (prav duh sodelovanja in solidarnosti je bilo tisto, kar me je pritegnilo k Aikidu), ni pa nujno – in veliko je odvisno od trenerja in vzdušja, ki ga ustvari na treningu in okrog treninga.

Se vam zdi čudno, da sem toliko pisal, pa ne priporočil kake borilne veščine? Kdaj drugič bom govoril o tisti borilni veščini, ki sem jo izbral zase. Danes vas zapuščam le z eno mislijo:

Najboljša borilna veščina je tista, ki je prava za VAS. Za vaš način mišljenja, vaš način življenja in vašo telesno pripravljenost. Najboljša borilna veščina za vas je tista, ki vam je tako všeč, da jo boste redno trenirali.

To je edina pot, ki vas bo lahko pripeljala bliže vrhu gore.

This entry was posted in borilne veščine and tagged , . Bookmark the permalink.

One Response to Katera je najboljša borilna veščina?

  1. Pingback: Zakaj sem izbral Aikido | Samoobramba za nenasilne ljudi

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *