Ampak on je večji od mene

Želim si, da bi dobil en evro vsakič ko mi kak začetnik reče “Ne morem narediti te tehnike: on je večji od mene!”.

1798611_632919753423109_1445187217_n

Kadar treniraš šport, kot je Judo ali boks, se lahko zaneseš da bodo nasprotniki, s katerimi boš imel opravka ko bo šlo zares, približno enake teže in zato velikosti/ moči.

Pri samoobrambi se na to ne moremo zanašati. Če nas nekdo napade na ulici, bo skoraj zagotovo večji in močnejši od nas – prav zato se je odločil za napad in ne, recimo, za vljudno prošnjo.

Aikido ni šport, Aikido je samoobrambna veščina. Zato se pri Aikidu ne učimo tehnik, ki delujejo proti ljudem, ki so enako veliki, enako težki ali enako močni kot mi. Nasprotno, dober Aikidoka trenira s čimbolj različnimi ljudmi: s takimi, ki so težji od njega (pa zato počasnejši), s takimi ki so manjši od njega (pa zato hitrejši)*.

Ne samo, da so tehnike Aikida zasnovane tako, da delujejo tudi proti nasprotnikom, ki so močnejši in težji od nas, še več: Aikido se zanaša na nekaj, kar je vedno res: da nas lahko nekdo napade, nas mora najprej doseči. Bolj ko se mora potruditi, da nas doseže, bolj verjetno je, da ni več v stabilnem položaju. In ko je nasprotnik v nestabilnem položaju, je treba samo potegniti ali potisniti na pravi točki, pa bo padel.

Ko prideš nekje do srednih kju nivojev, se začneš pri Aikidu učiti tako imenovane “hamni hantachi” tehnike. To so tehnike, kjer si ti na kolenih, nasprotnik pa stoji. Marsikomu se to zdi butasto. Zakaj bi se boril na kolenih? Vstal bom in bom bolj gibljiv. Ampak sčasoma sprevidiš da namen teh vaj ni da se navadiš boriti na kolenih, ampak da se navadiš boriti proti nasprotniku, ki je veliko večji (in če ti hoja po kolenih povzroča probleme, veliko gibljivejši) od tebe.

Ko te tehnike obladaš, lahko začetnikom, ki se pritožujejo “ne morem narediti te tehnike, on je za glavo večji od mene”  pokažeš taisto tehniko, kjer si ti na kolenih (torej je njihov nasprotnik kakih dvakrat večji od tebe) – pa tehnika vseeno deluje. Po mojih izkušnjah ena taka demonstracija več zaleže kot 10 minut razlaganja o tem, zakaj velikost ni pomembna.

Še par besed o sliki: fant na sliki je naredil nekaj napak: najbolj očitna je da ima levo roko pokrčeno (zato pritiska s silo roke, namesto s silo telesa)**. Ampak, tisto kar pa dela prav, je pa še bolj pomembno: ni se ustrašil težke naloge, ampak poskuša in se uči.

To pa je recept za uspeh.

* Ko postaneš spretnejši, se splača poskusiti trening z nekom, ki je močnejši in hitrejši in boljši od tebe v Aikidu (zato, da te spet nauči malo skromnosti).
** Če hočete izvedeti, katere so druge napake, me vprašajte na treningu.
This entry was posted in aikido, borilne veščine, samoobramba and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *